Gospodarski izzivi in priložnosti čezmejnega sodelovanja

V četrtek, 24. novembra 2011 je na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma MOJE DELO 2011 potekala okrogla miza z naslovom »Gospodarski izzivi in priložnosti čezmejnega sodelovanja«, na kateri so sodelovali predstavniki Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, GZS Zbornice osrednjeslovenske regije, Inštituta za narodnostna vprašanja ter zamejskih gospodarskih inštitucij.

Dr. Breda Mulec je v uvodu predstavila dejavnosti urada na področju spodbujanja gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah, med drugim je omenila sprejem posebne strategije Vlade RS, ki ureja to področje in delovanje posebnega delovnega telesa za izvajanje omenjene strategije. Poudarila je tudi, da si v prihodnosti želimo sodelovanje še nadgraditi in razširiti tudi na širši gospodarski prostor, z vključitvijo Slovencev, ki živijo po svetu. Pri tem je opozorila na pomen, ki ga imajo za razvoj gospodarstva usposobljeni kadri. Ravno na tem področju predstavljajo mladi Slovenci v zamejstvu ogromen potencial, saj se ponašajo s poznavanjem dveh različnih gospodarskih prostorov, hkrati pa odlično obvladajo vsaj dva jezika. Zaradi tega bo v prihodnosti potrebno še več energije vložiti v spodbujanje čezmejnih delovnih praks in vključevanje mladih v čezmejne gospodarske procese. Določene aktivnosti na tem področju že potekajo (npr. projekt Icon in izmenjava praks na področju kmetijstva med Biotehniškim centrom Naklo in posameznimi kmetijami na avstrijskem Koroškem), nov zagon pa naj bi dobile z vzpostavitvijo spletnega portala na katerem bi bilo možno dnevno spremljati ponudbo in povpraševanje po čezmejnih praksah in kadrih. S tem projektom se trenutno aktivno ukvarjamo na uradu v sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) iz Celovca, Slovenskim deželno gospodarskim združenjem (SDGZ) iz Trsta, Uradom za Evropo iz Reke in Razvojno agencijo Slovenska krajina iz Monoštra. Še posebej nas veseli, da smo v projekt uspeli vključiti tudi mlade predstavnike zamejskih gospodarskih inštitucij.

V nadaljevanju je dr. Sonja Novak Lukanovič osvetlila vlogo Inštituta za narodnostna vprašanja in raziskovalnih inštitucij na splošno pri spodbujanju čezmejnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in slovensko manjšino v sosednjih državah. Ta točka je bila v program INV vključena že pred časom, vendar do danes bistvenega koraka naprej ni bilo. Do danes je bilo raziskav na temo manjšinskega gospodarstva ni bilo, vendar bi bile potrebne za lažje razumevanje povezave med gospodarstvom in ohranjanjem slovenske identitete. Pri čemer bi bilo potrebno raziskave zasnovati interdisciplinarno, saj jezik ni edini element identitete, je pa pomembna dodana vrednost.

Gospa Marta Turk je temu dodala predstavitev GZS Zbornice osrednjeslovenske regije in dodala, da članstvo v GZS od leta 2006 ni več obvezno, s čimer je GZS izgubila tudi pomemben vir dohodkov. Rešitev za nastalo situacijo so našli v čezmejnem sodelovanju in iskanju finančnih virov drugje na podlagi skupnega izhodišča – sodelovanje v prvi vrsti s podjetji, ki temeljijo na znanju.

Uvodnim besedam je sledila predstavitev zamejskih gospodarskih prostorov v katerih delujejo slovenske inštitucije, ki so jo podali Andrej Šik (Slovensko deželno gospodarsko združenje), Benjamin Petek (Slovenska gospodarska zveza), Marijana Košuta Banković (Urad za Evropo) in Andreja Kovacs (RA Slovenska krajina). Predstavitvam je sledil debata o izzivih in priložnostih, ki jih ponuja čezmejno sodelovanje na gospodarskem področju.