Ko pes iztrebke zamenja za hrano

Tokrat bomo načeli temo malo drugače. Pozvali smo vas, da pišete v redakcijo in tako je tudi storila bralka Špela kateri odgovarjamo in se ji zahvaljujemo za vprašanje. Tema se nanaša na odpravljanje neprijetne težave, ko pes vnaša vase svoje ali tuje iztrebke. Verjamem, da jih ima veliko takšno težavo in upam, da boste tukaj našli odgovor . Vsekakor pa tako motnjo moramo preprečiti čim prej, da ne bi prišlo do poslabšanja pasjega zdravja!

Pozdravljeni, Maja!

Imam eno že velikokrat predelano temo- psi in uživanje iztrebkov. Imam tibetanko, 8 let stara, lepo vzgojena (hvala bivšemu lastniku). Imam jo dober mesec zdaj in na začetku sem naredila napako, ker nisem bila stalno pozorna na njo, saj sem menila, da mora ona biti tista, ki mora vedeti kje sem in kam grem. No, ona je očitno to mojo nepozornost izkoristila in rada poje kakšen iztrebek (pasji). Vem, da to nima nič veze s pomanjkanjem pomembnih snovi v njenem telesu, sicer pa ima kvalitetno pasjo hrano, včasih dodam domače olivno olje, neoluščen riž, skuta, naučena je, da je tudi sadje užitno in na primer tudi v sezoni grozdja sama obere grozde s trte :)

Zdaj sem zelo pozorna nanjo, le včasih se mi zdi, kot da prav išče kakšen iztrebek, ker pa ji ne pustim, gre naprej. Je izjemno inteligentna, zato me zanima, kako naj delam. Ali ji sploh ne smem pustiti, da povoha iztrebek, ali kako naj ji dopovem, da ni nič narobe, če voha, le jesti ne sme. Namreč točno ve, kje so iztrebki, in tam kjer tudi jaz vem, da so, jo sploh ne pustim več, na žalost pa iztrebki ležijo povsod (lastniki packi?!). Kaj predlagate, naj bom stalno pozorna, kaj dela in kaj voha? Naj povem, da tega prej ni počela, torej je kriva moja nepozornost. Imam tudi vzgojno ovratnico, držim jo v roki in ko jo hočem popraviti, samo zarožljam z njo, pa takoj preneha npr. z vohanjem iztrebkov.

Hvala za vaš odgovor!

Lep pozdrav, Špela V.

 

Odgovor:

Taki neprijetni razvadi se reče Koprofagija (hranjenje s tujim ali lastnim iztrebkom). Človeku se zdi to ogabna razvada, toda živalski iztrebki rastlinojedih živali (jelenjad, konji, zajci) so lahko za pse resnično hranljivi. Po navadi je to vedenjska težava (kar pa ni nujno) in jo je težko odpraviti, ne pa nemogoče. Uživanje iztrebkov drugih psov ali lastnih je lahko bolj nevarno kot, če bi pes užival iztrebke drugih živali. Pes lahko dobi črevesne zajedavce, lahko pride do prekomernega razmnoževanja bakterij v črevesju, kar pa lahko povzroči kronično drisko. Do take motnje pride lahko zaradi:

prehranjevalne motnje (preveč enolične prehrane, nepopolno neprebavljive ali pa tudi zaradi preveč zaužite hrane) – torej potrebno je psu zagotoviti uravnoteženo prehrano. Sestavine za povprečnega psa so: Beljakovine 16%, Maščoba 23%, Ogljikovi hidrati 17%, Rudninske snovi 3,5%, voda 56%.

radovednosti (to se ponavadi kaže pri mladih psih, ker so radovedni do vsega kar je novo in nenavadno in preizkušajo vse) ter

osamljenosti in dolgčasa (posebej tisti, ki dosti časa preživijo sami - če recimo kuža ni bil nikoli sam doma in zaradi novih nastalih okoliščinah sedaj mora. Lahko pa samo zaradi tega, da pridobijo lastnikovo pozornost.)

Za preprečevanje te razvade je potrebno začeti s standardnim šolanjem v poslušnosti in z dosledno vzgojo. Ko psa zalotimo pri »delu« ga poskušajmo odpraviti s tem, da ga energično kaznujemo, torej vsakič (NE Z ROKO!!! Ampak z ostrim glasom). Pri vzgoji moramo biti vedno dosledni! Preprečujmo stik z iztrebki. Vedno pospravimo iztrebke za psom – za rešitev zadrege lahko pustimo en iztrebek in ga polijemo s kakšno omako ostrega okusa (chilli). Vzemimo s seboj na sprehod priboljške in vsakič, ko poskuša povohati mu recimo: »Fuj!« in ko se odzove ga pokličimo k sebi in ga nagradimo. Vedno, ko se odzove, ga nagradimo! S časom bo pes dojel kaj želimo od njega. Če pes vseeno zaužije mu ukažimo naj »Spusti!«. Če pa niti to ne pomaga pa se poslužujmo nagobčnika in kratke vrvice. Na tak način bomo lažje kontrolirali psa, da ne vnese nezaželeno vase. Če opazimo, da za to navado ni kriva prehrana, se s svojim ljubljenčkom igrajmo več, pogosteje ga peljimo na sprehode. Svetujem tudi pregled pri veterinarju, če bi morebiti ugotovil kakšne prikrite zdravstvene težave in odstranjevanje notranjih zajedavcev, ki nam jih predpiše. Vsekakor pa je potrebno to motnjo odpraviti, da ne bi prišlo do prenosa zajedavskih in kužnih bolezni.

Upam, da sem vam lahko pomagala. Naj zaključim s citatom Lord-a Byron-a, ki je svojega psa novofundlandca Boatswaina opisal kot: "Posedovanje lepote brez puhloglavosti, moč brez bahaštva, pogum brez nepremišljenosti in vse odlike človeka brez njegovih napak«

Maja Bertok

www.pessalon.com