Krvodajalstvo - darilo, ki rešuje življenja

Bliža se konec leta, obdobje praznikov, ko naj bi bili ljudje veliko bolj radodarni in človekoljubni. In prav v tem času je veliko govora o medsebojnem dajanju in prejemanju, zakaj naj ne bi torej spregovorili o krvodajalstvu? Tekom leta potekajo v Trstu številne krvodajalske akcije in na raznih središčnih širom mesta ste sigurno že kdaj opazili parkirane hemoteke (kombije, ki so opremljeni za odvzem krvi). In vendar, lahko vsi bralci rečete, da ste se udeležili teh človekoljubnih akcij? Večina med vami se niti enkrat ni, gotovo.

Kri je tekoče živo tkivo, ki ga sestavljajo celice (45%) in pa tekoči del imenovan plazma (55%). Celice, ki sestavljajo našo kri so eritrociti ali rdeče krvničke, ki so zadolžene za prenos kisika po telesu, levkociti ali bele krvničke, ki so del našega imunskega sistema in ščitijo naše telo pred boleznimi, ter trombociti ali krvne ploščice, ki skrbijo za strjevanje krvi. Zakaj pa je takšno prizadevanje, da bi čim večje število ljudi darovalo svojo kri? Nadomestki za kri na žalost ne obstajajo, s transfuzijami pa zdravimo vsa tista bolezenska stanja, ki ogrožajo zdravje, ali celo življenje, zaradi pomanjkanja krvi ali nekaterih njenih sestavin. Ljudi, ki v ključnih momentih potrebujejo kri, je veliko, krvodajalcev pa je bolj malo. Lahko bi jih bilo nedvomno več. Če vas je torej obšla ta lepa in prijazna misel, da bi tudi vi postali vestni krvodajalci, naj vam potemtakem povem, kdo lahko postane krvodajalec in kako sploh to poteka.

Ključni namen je zavarovati tako krvodajalca kot prejemnika krvi, zato lahko kri daruje vsak, ki je star 18 do 65 let, ki tehta vsaj 50 kg in ima dober krvni pritisk ter srčni utrip. Trenutno darovanje krvi odsvetujejo ob povišani telesni temperaturi, ob slabokrvnosti oziroma anemiji (pogoj, da lahko darujete kri je tudi dober hemoglobin), po nedavnem jemanju določenih zdravil (na primer aspirina, antibiotikov, inzulina), po cepljenju, po potovanju v tropske kraje, ob novi tetovaži ali piercingu ter izdrtju zoba, po piku klopa in ob močnih krvavitvah med menstruacijo, nosečnicam. Nikoli pa ne morejo postati krvodajalci okuženi z virusom HIV ter njihovi spolni partnerji, okuženi s hepatitisom B in C, alkoholiki ter odvisneži od drog.

V primeru, da se odločite za darovanje svoje krvi, se lahko napotite v center za krvodajalce, ki se pri nas v Trstu nahaja v bolnici Maggiore (center je odprt od ponedeljka do sobote, od 8 do 11 ure), ali pa počakate na krvodajalsko akcijo in doživite odvzem krvi na hemoteki. V obeh primerih boste morali najprej izpolniti vprašalnik s pisno privolitvijo za odvzem krvi, nato bodo z instant laboratorijsko preiskavo preverili vaš hemoglobin, sledil pa bo še hiter zdravniški pregled, med katerim bo zdravnik določil, če imaste dovolj dober pritisk za darovanje krvi. In končno vas bodo medicinske sestre namestile v udobne naslanjače, kjer boste preživeli naslednjih 10-15 minut. Količina odvzete krvi je 450 ml, gotovo pa vam že mrgoli v glavi vprašanje: ima odvzem tolikšne količine krvi kakšne posledice?

Naše telo se takoj prilagodi situaciji in takoj nadomesti izgubljeno tekočino, krvne celice pa se obnovijo čez kakšen dan, edino eritrociti po največ dveh tednih. Slabo počutje med odvzemom krvi pa je večkrat bolj psihičnega izvora. Pomembno je, da zjutraj lepo pozajtrkujete, če pa tega ne storite, bodo za to že poskrbeli v centru ali na hemoteki. Že med odvzemom krvi vam osebje postreže s prigrizkom in pijačo, da ostanete pri močeh. Kako pa se je treba vesti po odvzemu krvi? Tisti dan je priporočljivo piti veliko tekočine in se izogniti fizičnemu naporu. Dan, ko darujete kri, je tudi dela prost dan! Ker si pa predstavljam, da je kdo v tem trenutku pomislil, da bi kri lahko daroval vsaki teden in imel tako en dan več prost, vam takoj povem, da lahko moški darujejo polno kri vsake 3-4 mesece, ženske pa vsakih 6 mesecev.

Naj omenim še to, da lahko darujete polno kri ali pa samo določene dele krvi; v primeru, ko darujete samo plazmo, se temu reče plazmafereza, če se pa odločite samo za krvne celice je to citafereza. To je seveda odvisno od vaše krvne skupine, glede različnega darovanja pa vam  vetuje zdravnik. Za zaključek še misel ... lahko se zgodi, da boste tudi vi kdaj potrebovali vrečko krvi, takrat pa boste še kako hvaležni, da je kdo pomislil na to; zakaj ne bi torej tudi vi pomislili na druge?

Anja Malan