Naddržavna enota Evropske Unije je zelo potrebna

V tem tednu se najpomembnejši dogodek odvija v Evropskem svetu. Evropski svet sestavljajo predsedniki vlad in zunanji ministri vseh držav članic EU, ki se srečajo v Bruslju dvakrat letno. Neefektivnost premagovanja sodobne krize je v veliki meri odvisna od dejstva, da Evropska unija ni imela pravice, da bi neposredno odločala o finančnih zadevah držav članic. Ta odgovornost je bila na posameznih državah članicah, ki so o evru in financah odločale na meddržavni ravni. Danes se evropski voditelji vedno bolj nagibajo k prepričanju, da je naddržavna enota (EU) zelo potrebna. Zato je bila tokrat na dnevnem redu Evropskega sveta ekonomska situacija z možnostjo, da se v Lisbonsko pogodbo uvede spremembe na to temo. Podpisana bo tudi pristopna pogodba Hrvaške kot 28. članice EU.

V Evropi je kmetijstvo eno on temeljnih dejavnosti, zato mu EU vsako leto namenja skoraj 40% svojega proračuna. V preteklosti je bil cilj evropskega kmetijstva ta, da se pridela čimvečjo količino hrane. Do danes je bila ta politika tako uspešna, da imamo preveč hrane. Tipičen primer prevelike pridelave kmetijskega izdelka je mleko. EU je že pred desetletji začela uvajati t.i. mlečne kvote, ki so določile koliko mleka lahko največ pridela vsaka država. Kmalu se bodo roki teh pravil iztekli, zato so se ta teden predstavniki evropskih institucij srečali, da določijo kako naprej. V pogajanjih je imela veliko vlogo skrb, da bodo dobili kmetje pridelovalci mleka pravičnejše plačilo za svoje delo. Pri tem je bil cilj ta, da bi dobili tudi večjo pogajalsko vlogo pri prodaji mleka in mlečnih izdelkov.

Vse države EU imajo več in več priseljencev, ki prihajajo k nam iz tretjih držav. Današnja pravila Evropske unije so relativno ugodna za evropske državljane, za Neevropejce pa so velikokrat težka. Pri tem je posebno problematična pridobitev dovoljenja za bivanje in delo v EU, razlikujejo pa se tudi delovni pogoji, socialno varstvo in dostop do javnih storitev. Odbor za civilne svoboščine Evropskega parlamenta v pogajanjih s Svetom ta teden odloča, ali bo prišlo do uvedbe enotne procedure, ki bi tujim državljanom omogočila hkrati prejem delovega dovoljenja in dovoljenja za bivanje.

Kot posledica državnih volitev v Sloveniji se bodo nekateri slovenski poslanci preselili v Slovenijo, dobili pa bomo nove. Ta mesec se bo zgodila tudi pozitivna sprememba, saj bo Slovenija po Lizbonski pogodbi dobila novo evropsko poslanko. Skupaj jih bo tako osem.

Iz Bruslja naša dopisnica, Vida Forčič