Narava ustvarja omrežje: objem Krasa in morja

Ohranitev in zaščita, a tudi okoljska vzgoja in naravoslovni turizem: to je bistvo sporazuma, ki sta ga  včeraj sklenila Naravni Rezervat doline Glinščice in Zaščiteno Morsko območje v Miramaru, ki sta dva ključna osebka za zaščito narave v tržaški pokrajini.

Sporazum, ki sta ga podpisala predstavnika uprave obeh rezervatov, Fulvia Premolin, županja občine Dolina in Maurizio Spoto, pooblaščeni odgovorni ustanove WWF Italia Onlus, sta se srečala za sklenitev formalnega akta, ki je uzakonil sodelovanje med obema zaščitenima območjema. To sodelovanje je sicer odprto vsem možnostim, glavne smernice so pa navedene v sporazumu: izvajanje dejavnosti v zvezi z zaščito narave in ohranjanjem biorazličnosti, eksperimentiranje in širjenje dobrih praks upravljanja kraških in morsko—obalnih habitatov ter območij prehodnih voda, promocija ponudbe okoljske vzgoje in naravoslovnega turizma v korist krajevnega prostora.

Oba rezervata, čeprav imata za sabo različno zgodovino, igrata bistveno vlogo pri poznavanju kraško-obalnih okolij v pokrajini: Deželni Naravni Rezervat doline Glinščice je Dežela ustanovila leta 1996 (Deželni zakon št. 42/1996) in ščiti približno 700 hektarov ozemlja z nekaterimi kraškimi ambienti, ki so med najbolj slikovitimi na območju občine Dolina ter ponuja celo vrsto naravnih ambientov, od melišč do gozdov, od kraške gmajne do pečin na Steni in Malem Krasu, ki jih loči edini površinski vodotok tržaškega Krasa, reka Glinščica, ta pa je tudi ustvarila in oblikovala dolino, po kateri nosi ime Rezervat.

To vodno bogastvo in raznolikost naravnih ambientov sta omogočili razvitje velike biorazličnosti (prisotnih je nad 130 ptičjih vrst, a ne manjka plazilcev in dvoživk, ki so tu našli svoj idealni habitat), medtem ko številne jame nudijo zavetišče mnogim vrstam netopirjev, predvsem vrstam, ki pripadajo družini podkovnjakov, kot dokazuje tudi sama izbira simbola Rezervata.

Na prostoru tržaške občine se pa nahaja Zaščiteno Morski območje v Miramaru, to je državni Rezervat ustanovljen leta 1986 z Uredbo Ministrstva za Okolje, in Oaza združenja WWF, ustanove, ki je tudi osebek zadolžen za njegovo upravljanje. Rezervat zaščiti 30 hektarov morja pred Grljanskim rtom, kjer stoji tudi občeznan habsburški Miramarski grad, medtem ko dodatni pas 90 hektarjev ščiti morske vrste pred nevarnostjo, ki jo predstavlja ribiška dejavnost.

Zaščiteno območje Rezervata predstavlja morsko-obalni pas, s skalovito naravo, ki se od obale proti odprtemu morju spremeni v kamnit in prodast svet vse do blatnih formacij. Vrsta, ki je postala simbol zaščitenega območja je Obmorska Pavlinka (Salaria Pavo), to je izredno prilagodljiva riba, ki lahko preživi izven vode v času med dvema plimovanjema.

Didaktični oddelek Zaščitenega Morskega območja v Miramaru je dejaven že več kot dvajset let pri promociji in širjenju poznavanja morsko-obalnega ekosistema, njegovih značilnosti in posebnosti, kot določa njegova ustanovna Uredba (M.U. z dne 12.11.1986) in vsako leto približno 10.000 učencev šol iz Pokrajine, iz Dežele in iz Severne Italije navdušeno sodelujejo pri programih poznavanja morskega in obalnega ambienta, ki jih predlaga Morsko območje.

Oba Rezervata razpolagata s Sprejemnim centrom, ki je opremljen za sprejemanje obiskovalcev in šol, da jih seznanijo z zaščitenim območjem, ki ga bodo obiskali.

Že v preteklih mesecih je prišlo do sodelovanja med obema rezervatoma, medtem ko je prvi korak do tesnejšega sodelovanja predstavljala ponudba okoljske vzgoje, ki jo je pripravil Miramarski Park in je bila pred kratkim predstavljena na turističnem sejmu BIT v Milanu: med predlaganimi in svetovanimi postopki okoljske vzgoje, izstopajo obiskovanje poti znotraj zaščitenih območij, Miramara, doline Glinščice, Devinskih Sten, to je tretjega Rezervata na drugi strani pokrajine, s katerim Miramarski Park sodeluje že nekaj let, in s katerim predlaga ekskurzije in delavnice na prostem, ki so primerne za soudeležbo tudi odraslih in družin.

Namen omenjenega omrežja sodelovanj je ponuditi obiskovalcem, turistom in šolam vrsto razvejanih naravoslovnih in vzgojnih poti znotraj zaščitenih območij: to je posebno ugodnih krajev, v katerih se lahko Narava nemoteno izraža in kjer se obiskovalec, odrasel ali otrok, počuti kot gost v posebnem kraju.

Županja Fulvia Premolin je izrazila svoje zadovoljstvo ob podpisu sporazuma, saj smatra, da to predstavlja nov začetek sodelovanja med zaščitenimi območji tržaške pokrajine: “Sodelovati bomo začeli takoj, verjetno že ob priliki prireditve “Odprte meje”, katere se bo udeležilo 300 učencev, ko bomo skupaj z Ustanovo Miramarskega zaščitenega območja skušali nuditi didaktične in informativne storitve. S tem bomo začeli našo skupno pot”.

foto: suimonti.it