Obisk v Porabju med Slovenci v Monoštru

Porabski Slovenci so del slovenskega naroda, ki je med najbolj zapostavljenimi in odmaknjenimi od zavesti ostalih Slovencev. Slovenci, ki jih je v Porabju okoli 5.000, so s strani Madžarske bore malo cenjeni, kar se kaže v nizki podpori financiranja in drugih težavah, s katerimi se srečujejo.

Ker želimo mladi v Sloveniji iz več krogov povezati naš slovenski narod in ker se zavedamo, da je to lahko le preko osebnega stika – šele potem nadgrajenega z moderno tehnologijo – smo se že nekaj časa pogovarjali o obisku med Slovenci v Porabju.

Jasmina Ritlop, Slovenka iz Markovec v Prekmurju, ki živi v Konstanzu v Nemčiji, je med svojim stažiranjem v ELS v Bruslju ponudila možnost organiziranja stika s prijatelji Slovenci v Porabju. V začetku leta 2012 smo tako imeli priložnost, da smo se zbrali skupaj (Jasmina na obisku iz Nemčije in Klemen Žumer z mamo Marinko Žumer na obisku iz Bruslja in Kanade), da smo se skupaj odpravili v Porabje, natančneje čez Hodoš v Monošter.

Predstavniki Slovencev v Porabju so bili obiska zelo veseli in so se ga v lepem številu udeležili. Na srečanju so bili gospod Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, gospa Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem, Martina Zakoč, predsednica Sekcije mladih Porabcev, ki je bila pred nedavnim vzpostavljena kot sekcija kluba prekmurskih študentov, katerega predsednica Mihaela Kalamar se je tudi udeležila sestanka in je prišla iz Slovenije, predstavniki Radia Monošter, TV As in RTV Slovenija, časopisa Porabje, ter gospod Dušan Snoj, od nedavnega novi generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru na Madžarskem.

Kratek povzetek pogovora

Slovencev na Madžarskem je okoli 5.000, okrog 3.900 od tega v Porabju. Imajo 8 centrov, eden največjih je v Monoštru. Imajo 16 kulturnih skupin, tako otroških kot odraslih, časopis Porabje, Radio Monošter, 2-krat mesečno po pol ure TV- programa na madžarski državni televiziji in tedensko polurno oddajo na monoštrski lokalni televiziji.

Ključen dokument je leta 1992 sprejet slovensko-madžarski sporazum o zaščiti slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske skupnosti v Sloveniji. Problem pa je, da se ta sporazum s strani madžarske države ne izvaja. In ena od ključnih zadev, ki jih bo treba doseči, je, da se bodo dogovori v tem sporazumu začeli izvajati.

Iz leta 1993 je zelo pomemben madžarski zakon o narodnostih, ki priznava slovensko manjšino kot manjšino. Od leta 1995 tudi na osnovi tega zakona deluje druga slovenska organizacija, Državna slovenska samouprava, ki je neposredna sogovornica madžarskih oblasti, medtem ko ima Zveza Slovencev na Madžarskem kulturno-informativne naloge in jo v pretežni meri financira Slovenija. Na osnovi omenjenega manjšinskega zakona je začel delovati tudi Radio Monošter, kupili so bivši vrtec tovarne svile in iz njega naredili kulturni center v Monoštru, vzpostavili razvojno agencijo za gospodarsko sodelovanje. Časopis Porabje izhaja od leta 1991, svetovalka iz Zavoda RS za šolstvo, gospa Perger, deluje v Porabju od leta 1992, prav tako imajo Porabski Slovenci z generalnim konzulom dobre dnevne stike.

Ključni poudarek, ki ga je g. predsednik Hirnök tukaj dal, je, da gre za veliko nesorazmerje v financiranju med tem, koliko slovenska država financira madžarsko manjšino in koliko madžarska država financira slovensko manjšino. To razmerje je 1 proti 20 v škodo slovenske manjšine na Madžarskem, je poudaril g. Hirnök. To je torej druga zadeva, ki jo je treba popraviti, ker ne gre za nobeno recipročnost, ki bi morala veljati po vseh meddržavnih pogodbah.

Svetovalka za šolstvo gospa Perger je med drugim izpostavila problem s financiranjem in z novo ustavo, ki je prekvalificirala manjšine, da so na nivoju vseh ostalih narodov. To pomeni, da je bilo v zadnjem popisu, v praksi možno najprej označiti madžarsko narodnost, kar je bilo praktično obvezno in mnoga pričevanja iz terena, ki jih ima, so govorila o tem, da so popisovalci po navadi vedno označili prvo okence, to je madžarska narodnost, potem pa je bilo možno a neobvezno izbrati še eno narodnost. Med temi narodnostmi so bile po abecedi vse narodnosti od slovenske do kitajske, torej slovenska narodnost in drugih 13 priznanih manjšin ni obravnavanih posebej. Seveda tak pristop otežuje poistovetenje s slovensko identiteto. Gospa Perger meni, da gre v tem primeru za diskriminacijo narodnosti in identitete. Po njenem mnenju sta pri tem ključni dve stvari: jezik in šolstvo.

Mladi so povedali, da je v praksi pogosto neuporabno govoriti slovenski jezik, kar pomeni, da se veliko mladih uči raje nemški ali angleški jezik namesto slovenskega, predvsem zato, ker so gospodarske možnosti take. Ni nobenih močnih, pravih, realnih opcij za gospodarsko sodelovanje, oziroma za zaposlovanje v slovenskem jeziku. Nemški jezik je veliko bolj uporaben za delo.

V notranjosti Madžarske pa slovenščine praktično nikjer ni, zato tudi tisti, ki odhajajo v notranjost Madžarske, ne govorijo slovenščine, tudi če so se jo učili, in tako se slovenščina izgublja. V tem kontekstu je šola edina, ki ohranja jezik, ker tudi v družinah praktično ni več slovenskega jezika. Mnenje je, da je ključno, da se slovenski jezik začne učiti že v narodnostnem vrtcu – s pomočjo vzgojiteljice asistentke iz Slovenije, ki je po en dan v tednu v vsakem vrtcu – dejavnost financira Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Vsi prisotni so poudarili, da se na srečanjih med Slovenijo in madžarsko državo vedno dogaja to, da so vsi za, da se vsi strinjajo, da si vsi ploskajo na koncu pa se nič ne zgodi, nič ne spremeni.

Zanimivo, kar se tiče mladih, je bilo to, da so vzpostavili sodelovanje s klubom prekmurskih študentov, ki zdaj organizirajo precej dogodkov za njihovo sekcijo, ki so jo vzpostavili v Porabju, to je Sekcija mladih Porabcev, ki je v bistvu sekcija Prekmurskega kluba študentov. Tukaj je Mihaela Kalamar zelo aktivna.

Novinarji so povedali, da je poleg časopisa Porabje in Radia Monošter, ki je pred kratkim razširil svoj program za trikratno časovno dolžino, to pa zato, ker je po novem zakonu lahko radio financiran/priznan kot manjšinski radio le, če ima toliko ur predvajanja, in zato so mu morali zdaj, ker je to edini slovenski radio, dati toliko ur več, kar pomeni veliko večjo obremenitev za iste ljudi (dve redni delovni mesti in pol - eden je polovični delovni čas na radiu). Medtem ko sedaj obstaja tudi Mura-Raba TV, kjer je tedenska dvojezična oddaja na TV AS MS in na monoštrski kabelski televiziji.

Razvojna agencija za gospodarsko sodelovanje, ki smo jo prej omenili, uspešno črpa veliko denarja za kulturo in druge zadeve iz EU projektov.

Na koncu se nam je pridružil tudi g. Snoj, generalni konzul, ki nam je povedal, da bo z novo ustavo precej sprememb: nekatere pozitivne, nekatere negativne. Veliko stvari je še nejasnih in trenutno je ta ustava zelo kritizirana. Ena od takih zanimivih stvari je, da se omenja pradomovino vseh narodov, torej vsak se lahko sklicuje na svojo pradomovino in tu ni čisto jasno, kaj to pomeni tudi v slovenskem kontekstu ali v še kakšnem drugem na primer romskem. Pozitivno je, po drugi strani, da bo dvojezično financiranje poravnala država in da se bodo zelo verjetno ohranili dvojezični napisi. Prav tako se je spustilo minimalno število, ki jih mora imeti neko področje pripadnikov manjšine, da ima lahko dvojezični tretma na 2.000 iz prejšnjih 3.000.

Gospod Snoj, ki je bil prej slovenski veleposlanik v Moskvi (pred leti pa tudi dopisnik časopisa Delo iz Bruslja), je zanimivo poudaril, da smo imeli tradicionalno štiri načine za izobraževanje v jeziku in v kulturi Slovencev v Porabju: (1) družino, (2) šolo, (3) duhovnike in (4) medije. To so tradicionalni načini za izobraževanje Slovencev v Porabju. Toda v današnjem času v družini ni več jezika, šole so zelo slabe in financiranje se omejuje, slovenskega duhovnika ni več, torej ostanejo samo še mediji. Sicer pa je g. Snoj povedal, da se v Porabju veselijo nadaljnjega sodelovanja in, da se mu zdi dober follow-up za vse aktivnosti (Slomejci, EP, študentski klubi itd.) zelo pomemben. Reševanje vprašanja obstoja in razvoja tukajšnje manjšine se mora nujno začeti pri njeni večji mednarodni prepoznavnosti, kjer lahko take aktivnosti ustvarijo veliko koristnega za Porabce in za uresničenje pomembne vizije, da je treba po 20 letih slovenske države končno povezati celoten slovenski narod.

Nekaj predlogov in razmišljanj

Po dveurnih predstavitvah in veliko bogatih razmišljanjih, na kratko popisanih zgoraj, je Klemen Žumer podal nekaj razmišljanj in konkretnih predlogov:

1. Žumer je povedal, da je član NSi in svetovalec v desno-sredinski skupini ELS v Evropskem parlamentu, pa vendar ni prišel na obisk v imenu neke politične opcije, ampak zato, ker je eden tistih, ki so prepričani, da je po dvajset let samostojne Slovenije čas, da povežemo slovenski narod.

2. Evropski način razmišljanja je vedno bolj, najbolj konkretno pa od Lizbonske pogodbe naprej, še bolj ukoreninjen tudi na področju manjšin in jezikov, kar predstavlja nove možnosti za vplivanje in pritisk na države članice EU, da pri svojem odnosu do manjšin upoštevajo evropski pristop, v spoštovanju in zaščiti manjšin, saj je tudi moto EU »združeni v raznolikosti«.

3. Klemen je predstavil nekaj uspešnih akcij, s katerimi so iz Bruslja že pomagali slovenskim manjšinam v Italiji in Avstriji; ter se v tem smislu priporočil, da ostanemo v stiku in da predstavniki slovenske manjšine v Porabju posredujejo jasna navodila o tem, kaj je potrebno narediti. Tako bodo iz Bruslja lahko pomagali, tudi preko madžarskih kolegov v evropskem parlamentu.

4. Predstavil je možnosti motiviranja in povezovanja prek že obstoječe googlegroupe Slomejci, prek katere lahko tudi Slovenci v Porabju obveščajo o svojih dogodkih ostale zainteresirane v Sloveniji in drugod v zamejstvu. Ker ne bi radi, da se ob koncu tega sestanka vrata zaprejo in se nikoli več ne srečamo, je prosil vse prisotne za kontakte po emailu, jih dodal v skupino Slomejci ter v druge skupine, ki poročajo o možnostih iz Bruslja za mlade. Pridi v EU googlegroup. Pridi v EU je skupina, kamor s prijatelji enkrat mesečno pošiljajo informacije o možnostih, ki jih mladim ponuja EU na področju štipendij, izmenjav, pripravništev in služb. (Op.p. integracija s skupinami se je že zgodila in stik prek emailov deluje.)

5. Da pa bi eden drugega bolje spoznali, je Žumer predlagal tudi delovni obisk mladih Slovencev v Porabju, enkrat poleti; ter obisk mladih Slovencev iz Porabja v Bruslju ali Strasbourgu, kjer bi si ogledali delovanje evropskih institucij in se med seboj povezali ter pridobili motivacijo za nadaljnje sodelovanje. Za tak izlet in obisk, ki bi ga morda lahko organizirali skupaj s klubom prekmurskih študentov, je bilo takoj veliko zanimanja.

6. Sklepni dogovor je bil še za dvodnevni študijski vikend v Porabju, kjer bi si mladi iz Slovenije in drugod v zamejstvu ogledali življenje in delo Slovencev v Porabju, njihovo pokrajino in muzeje. Gospod Snoj nas je kar takoj hotel peljati okoli, ampak smo se zmenili za naslednjič. Vsi prisotni so povedali, da so pripravljeni pri tem sodelovati. Imeli smo konkretne ideje, kdo bi imel kakšno temo, mladi so pripravljeni to organizirati in poskrbeti, da bomo imeli kje za spati in tako naprej. Kot glavne teme za pogovor so bile predlagane: (1) jezik, (2) šolstvo, (3) odnos Slovenije do madžarske manjšine vis-a-vis odnosu Madžarske do slovenske manjšine - 1 proti 20, (4) vzgoja slovenske identitete (družina, šola, duhovnik, mediji) ter seveda (5) turistični ogled delovanja Slovencev v Porabju z morebitnim (6) predavanjem in srečanjem ter nato (7) skupno zabavo. G. Snoj bo predlagal muzeje za obisk in nam tudi sam predstavil svoj pogled na to ter predvsem sodeloval pri točki (4). Gospa Perger je pripravljena govoriti na temo jezika in šolstva, torej (1) in (2). Gospod predsednik pa na temo nesorazmerja v financiranju (točka 3). Kot kaže, je zanimanje vzajemno in bo obisk super: Slovenci v Porabju nas bodo toplo sprejeli!  Dogovorili smo se, da bi delovni konec tedna potekal enkrat poleti: julija ali avgusta. Bolj natančno se dogovorimo v naslednjih mesecih. Skupina naj bi bila največ okoli 20 ljudi. Gospod Snoj je predlagal, da bi za dvodnevni študijski vikend v Porabju začetek julija, ali konec avgusta, zaradi praktičnih (dopusti) razlogov.

7. Žumer je povedal, da je zelo vesel vzpostavitve stika s Porabskimi Slovenci, se zahvalil Jasmini Ritlop za organizacijo in vsem udeležencem za lep sprejem!

Zapisali Jasmina, Klemen in Marko