Paolo Crepet: 5+5 nasvetov staršem in mladim za boljše sporazumevanje

Paolo Crepet je uveljavljen italijanski psihiater, psiholog in sociolog, ki se že veliko let posveča vzgoji mladostnikov in družini. Pred sedmimi leti je začel z zanimivimi predavanji po celi Italiji z naslovom „Šola za starše“ in izdal tudi lepo število število knjig na to temo. V Trstu je dobro poznan, saj je imel letos že štiri predavanja za starše, eno za dijake višjih srednjih šol in tudi za prihodnje leto je že napovedal svoj obisk.

Njegova zadnja knjiga je L'AUTORITA' PERDUTA – Il coraggio che i figli ci chiedono (Izgubljena avtoriteta – Pogum, ki ga otroci pričakujejo od staršev).

Tudi v tej knjigi Crepet govori o vzgoji današnje mladine, njihovega odnosa do staršev in odnosa staršev do otrok. Kritičen je predvsem do ustrežljivosti današnjih staršev ki, ali zaradi občutka krivde ali zaradi miru v hiši ali ker so določeno željo že izpolnili prijateljevi starši, se trudijo, da zadovoljijo svojega otroka. Tako je veliko mladih, ki živijo v prepričanju, da lahko dobijo vse, kar si želijo in ne vedo, kaj je pomanjkanje, pa čeprav starši ne živijo v izobilju. Taki mladi si dovolijo in vzamejo razne prostosti, tudi ko se starši s tem ne strinjajo.

Pa tudi v šoli so mladostniki premalokrat kaznovani, tako za neznanje, kot za neprimerno obnašanje. To se zgodi, ko se starejši vdajo mladostnikovi volji, zato da je mir, da ni diskusij in da ne izubljajo energij s prepričevanjem in uveljavljanjem principov. Ampak ta mir pomeni, da ukazuje mladostnik. Do tega pride zaradi premalokrat izrečenih „ne“ s strani staršev in vzgojiteljev, ki bi morali znati tudi kaznovati, kadar je treba. Kazen je bistveni sestavni del avtoritete: ne pomeni ne fizičnega ne psihološkega nasilja, ampak doslednost z danimi pravili.

Če mladostnikom z lahkoto oproščamo njihove napake, jih slabo vzgajamo. Tako ne bo mladostnik imel nikoli časa, da razmisli o svojih napakah, da si prevzame odgovornost zanje in da jih ne bo ponavljal.

Vzgoja je težka in zahtevna naloga. Starši, ki rečejo otroku „napravi kakor želiš“ so kratkomalo nezreli in tudi nekoliko brezvestni, pravi Crepet, ker se ne zavedajo, koliko na ta način škodujejo svojemu otroku.

Avtor se spominja svoje vzgoje, ki je bila podobna za vso takratno generacijo. Za kazen so bili večkrat dolgi molki, ki pa so bili hujši in bolj boleči od vsake zaušnice. Kvečjemu so sledile še pridige ali monologi. Danes pa moramo biti vsekakor odprti za komuniciranje z mladostnikom, moramo mu znati prisluhniti, vzpostaviti z njim konstruktiven dialog, ki ga bo počasi, z velikim potrpeljenjem in ljubeznijo, pripeljal do samostojnosti in zrelosti.

Mladostnik potrebuje jasna in enostavna pravila, katerih se mora držati. Kakšen smisel naj bi drugače imela pravila? Če starši določijo, da sme hči gledati televizijo ali brskati po internetu največ dve uri na dan in se tako tudi z njo domenijo, se mora hči tega držati. Kaj se zgodi, če bo n.pr. hči brskala po internetu eno uro več? Če ji ne bodo starši nič rekli, češ saj ni tako hudo, bo hči tolmačila, da se v življenju dela vse kar se hoče, tudi če obstajajo določena pravila. In kadar bo odrasla bo spoznala, da ni sposobna sprejeti obveznosti in odgovornosti, ker ji doma že kot otroku niso postavili meja. V nasprotnem primeru, ko bo odrasla, bo znala spoštovati druge in posledično bo spoštovana tudi ona sama. Torej se je treba potruditi, da bodo mladi zrasli v odgovorne in trdne osebe

Problem nastane, ko si starša nista edina v postavljanju pravil pri vzgoji svojih otrok. Če mladostnik spozna, da mati razmišlja na določen način, oče pa ravno obratno, si bo mislil da lahko napravi, kar mu všeč. V tem primeru Crepet svetuje staršema naj si vzameta nekaj časa in ko sta sama, brez otrok, naj si pogledata v oči in če se še imata rada, morata najti moč, da se zmenita za eno samo mišljenje, ker to potrebuje mladostnik. S tem, da so v zadnjih desetletjih tudi očetje pristopili k vsakodnevni vzgoji otrok, niso doprinesli samo modrosti, ampak bi morali skušati tudi upoštevati in razumeti tiste, ki so vedno, tekom stoletij, imele to nalogo, to je za žene.

Dandanes, ko sta oba starša v službi, lahko nastanejo tudi problemi s starimi starši, kadar hočejo vzgajati vnuke po svoje. Nekateri stari starši pozabljajo, kako so bili strogi s svojimi sinovi in postanejo z vnuki neverjetno permisivni. V tem primeru imajo starši dvojno bitko: ogromno energij morajo uporabiti najprej, da uveljavijo svojo voljo pri otrocih in nato, da razložijo svojim staršem, da nonoti so le nonoti, zato morajo upoštevati pravila, ki so jih postavili starši.

Crepet piše še o nevzgojenih otrocih, o pubertetnikih brez vsakega pravila, o pijani in mlačni mladini, o mladih brez službe ki, namesto da bi se resno zavzeli za svojo prihodnost, vegetirajo brez študija in dela. Piše pa tudi o starših, ki se pritožujejo nad to generacijo brez idealov in ambicij, ki se ne zna več ne čuditi in ne veseliti. Ampak prvi, ki so prispevali k temu stanju so bili prav starši, ki so s svojo permisivnostjo prikrajšali svoje otroke za nekaj, kar je bistveno, in to so želje: zaradi ljubega miru brez emocij, so jim dali vse, kar so si zaželeli.

Na koncu knjige Crepet doda še pet nasvetov staršem in pet nasvetov mladim.

Za starše:
 Verjemite v svoje otroke, predvsem kadar si to najmanj zaslužijo.
 Če imate dobro mnenje o svojih sinovih, ni treba, da jim pomagate. Pomagali si bodo sami.
 Vzgajati, kadar vas mučijo občutki krivde, je kakor da bi hoteli ugasiti požar s steklenico bencina.
 Prizadevajte si, da so vaši sinovi ponosni na svoj talent in trdni v svoji volji: zahvalili se vam bodo ko boste stari.
 Investirati v svoje otroke ne pomeni jim dajati denar, ampak jim dati možnost, da sledijo svojim strastem.

Za mlade:
 Verjemite več v svobodo kakor v denar. Samo denar vam ne bo prinesel avtonomije.
 Univerzo in delo, ki ga sanjate, ne boste nikoli našli pred vašo hišo.
 Napolnite ekran vašega računalnika s svojimi idejami in ne z idejami drugih.
 Različnost ni ne poklicna izbira in ne obrt, ampak dobro znamenje.
 Življenje ni nikoli sedanjost, ampak sedaj morate graditi za vašo prihodnost.