Pravna tragedija ali "Zaščitni zakon pa nič"

Prejeli smo dopis družbeno političnega društva Edinost, ki ga objavljamo v celoti

Pred dvajsetimi leti, 24. februarja 1992, je bila deponirana razsodba italijanskega Ustavnega sodišča št. 62. Druga od treh razsodb, ki zadevajo varstvo slovenske jezikovne in narodne manjšine in spadajo vse v kategorijo usmerjevalnih ali opozorilnih razsodb (sentenze indirizzo ali sentenze monitorie), ko opozarjajo parlament, kaj je treba storiti, da bo ustava spoštovana.

Prva taka razsodba (št. 28 iz leta 1982) je povedala, da je raba slovenskega jezika v odnosih z oblastmi najnižja raven varstva (tutela minima), ki izhaja neposredno iz 6. člena ustave. Razsodba št. 62 iz leta 1992 pa pravi: Sulla base dei principi costituzionali e di diritto internazionale ora descritti, non vi può essere dubbio che la tutela di una minoranza linguistica riconosciuta si realizza pienamente, sotto il profilo dell'uso della lingua materna da parte di ciascun appartenente a tale minoranza, quando si consenta a queste persone, nell'ambito del territorio di insediamento della minoranza cui appartengono, di non essere costrette ad adoperare una lingua diversa da quella materna nei rapporti con le autorità pubbliche (Na osnovi tu navedenih ustavnih načel in načel mednarodnega prava ne more biti dvoma, da se varstvo priznane jezikovne manjšine polno izvaja, z vidika rabe maternega jezika s strani vsakega pripadnika take manjšine, kadar dopustimo tem osebam, znotraj naselitvenega ozemlja manjšine, ki ji pripadajo, da niso prisiljene, da uporabljajo z javnimi oblastmi jezik, ki ni njihov materni jezik). Tretja taka razsodba (št. 15 iz leta 1996) je priznala, da je raven varstva, ki so predvideva Posebni statut iz leta 1954, postala z ratifickacijo Osimske pogodbe zagotovo del italijanskega pravnega reda.

Tako imenovani »zaščitni zakon« št. 38 z dne 23. februarja 2001 ne zagotavlja niti najnižje ravni varstva, kot jo je opredelila razsodba Ustavnega sodišča iz leta 1982, niti ravni varstva, ki jo je opredelila razsodba izpred dvajsetih let, in niti varstva, ki izhaja iz Posebnega statuta iz leta 1954.

Dobro bi bilo, ko bi se na obeh straneh meje zamislili ob tej pravni tragediji.

Trst, 22. februarja 2012

za družbeno politično društvo Edinost

Samo Pahor