Pretekli teden v Evropskem parlamentu

V preteklem tednu so se poslanci Evropskega parlamenta zbrali na prvem letošnjem zasedanju v Strasbourgu. Začetek leta 2012 pa predstavlja tudi polovico mandata, ko se po tradiciji izvoli novo vodstvo te najbolj demokratične evropske institucije.

Zadnje volitve v Evropski parlament so bile leta 2009 v vseh 27 članicah EU, tudi v Sloveniji; naslednje pa bodo poleti 2014.

Najpomembnejše tri teme preteklega tedna so poleg izvolitve predsednika Evropskega parlamenta še obisk predsednika vlade Madžarske Viktorja Orbana ter pogovori o novi fiskalni pogodbi, ki bi zagotovila, da se trenutna dolžniška, finančna in gospodarska kriza nikjer Evropi več ne ponovi.

Parlament ima novega predsednika

Evropski poslanci so v prvem krogu glasovanja v Strasbourgu z 58 odstotki podpore za novega predsednika izvolili nemškega socialdemokrata Martina Schulza. Schulz velja za politika, ki pove, kar misli. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da morajo države članice EU sodelovati med seboj, in na koncu napovedal, da bo skušal obuditi navdušenje za EU.

Schulz je povedal: »Evropski parlament je prostor za zastopanje interesov ljudi. Evropskih državljanov ne zanimajo razprave, zanima jih preživetje, prihodnost otrok, zdrava prehrana, čisto okolje…, zato pričakujejo, da se bomo evropski poslanci borili zanje.«

Od leta 1979 Evropski parlament vsaki dve leti in pol izvoli novega predsednika. Doslej jih je bilo devet iz vrst desnosredinske ELS, štirje iz vrst socialistov, eden pa je bil liberalec. Od tega so bili štirje Nemci, trije Francozi in trije Španci ter po eden iz Velike Britanije, Nizozemske, Irske in Poljske.

Obisk madžarskega predsednika vlade

V zadnjem času se je evropska pozornost ponovno usmerila na Madžarsko, kjer je stranka Fidesz Viktorja Orbana na zadnjih volitvah prejela več kot dve tretjini sedežev v madžarskem parlamentu. Madžarska vlada je državo prevzela v izredno težkih finančnih razmerah, ki so bile med drugim tudi posledica zastaranih zakonov iz časa komunistične Madžarske. Orbanova vlada je v zadnjih 8. mesecih sprejela 30 zakonov, med njimi tudi spremembo ustave, ki je začela veljati z letošnjim januarjem.

Orbanova vlada je desna; predstavniki madžarske in evropske levice pa so se prestrašili, da izgubljajo moč ter Orbana obtožili nedemokratičnega vladanja. Orban je zato razmere na Madžarskem v sredo prišel razložit v Evropski parlament.

Evropska komisija je v torek zoper Madžarsko izrekla prvi opomin glede zakonov na področju neodvisnosti centralne banke, sodstva in ombudsmana, ki izvaja nadzor nad varstvom podatkov. Evropski poslanci iz vrst socialistov, liberalcev in zelenih pa so Orbanu očitali pritisk na novinarje, nepotrpežljivost in nacionalistično retoriko.

V Evropskem parlamentu smo bili tako priča izredno živahni in na trenutke zelo delitveni debati, v kateri je Orban pojasnil nujnost uveljavljanja sprememb ter zagotovil, da Madžarska deluje in bo še naprej delovala v skladu z demokratičnimi in evropskimi vrednotami in principi, za katere se je tudi sam boril pred 20. leti.

Pogajanja o novi fiskalni pogodbi za reševanje dolžniške finančne krize

Evropa pa se še vedno najbolj aktivno ukvarja z reševanjem dolžniške finančne krize. V okviru tega so med Evropskim parlamentom in vladami držav EU v preteklem tednu potekala pogajanja o novi evropski fiskalni pogodbi – ali bolj natančno Pogodbi o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji.

Osnutek pogodbe med drugim predvideva zlato fiskalno pravilo o najvišjem dovoljenem javnem dolgu in omejitev letnega zadolževanja države. EU država, ki se ne bo držala dogovorjenih okvirov, bo za to lahko kaznovana na Evropskem sodišču in ne bo upravičena do finančne pomoči drugih držav članic v primeru bankrota.

Predsedniki vlad EU se bodo sestali 30. januarja, da bi dokončno uskladili tekst, ki naj bi začel veljati prvega januarja 2013.

Ta dogovor je nujen in hkrati ključen za zaupanje v vzdržno ekonomsko politiko držav članic EU, predvsem tistih, ki s(m)o v zadnjih letih zaradi prevelikega zadolževanja skoraj bankrotirale. Nova pravila bodo zagotovila stabilnost evra in ponoven dvig gospodarstva v Evropi, tudi v Sloveniji.

 

Klemen Žumer