Danes praznujemo svetovni dan maternega jezika

Čeprav ga letos praznujemo že trinajsto leto, 21. februar, svetovni dan maternega jezika ne vzbuja posebnega pompa in pozornosti medijev, in zato zanj (žal) ve, upali bi si trditi, premalo ljudi. A če pomislimo, da je materni jezik osnova, temlej identite, bi tej temi zagotovo morali posvetiti veliko več besed.

Materni jezik ali materinščina (tudi prvi jezik) je jezik, ki ga osvojimo kot prvega, v njem mislimo, čutimo in se najlažje izražamo. To je jezik, ki se ga naučimo v okviru doma, primarne socializacije, navadno je to jezik naših staršev.

Kot je v poslanici ob danšnjem dnevu zapisala generalna direktorica Unesca, Irina Bokova je:  "Jezik, v katerem razmišljamo in v katerem čutimo, naša največja dragocenost,"  večjezičnost pa je pomembna pri zagotavljanju enake izobrazbe za vse in v boju proti diskriminaciji. Uporaba  maternega jezika je, pravi Bokova, pomembna tudi za opismenjevanje v šolah, kar je pogosto v praksi ni lahko doseči. Predvsem so pri tem na udaru  jezikovne manjšine, ki jih izobraževalni sistemi pogosto zapostavljajo. S tem, ko bi njihovi pripadniki že od začetka imeli možnost, da v šolah sledijo pouku v maternem jeziku, nato pa v nacionalnem, uradnem ali drugih jezikih, bi prizadevanja šla v smeri enakosti in socialne vključenosti, opozarja generalna direktorica.

Slovenščina, materni jezik večine Slovencev, je morala, kot vemo, biti številne bitke za obstanek, predvsem ob meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Danes pa jo po mnenju mnogih najbolj ogroža angleščina.

In kako je danes s slovenščino pri Slovencih na Italijanski strani nekdanje meje?

Kot je za MMC povedal Tomaž Simčič, vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino, se med zamejci v Italiji število učencev vpisanih v šole s slovenskim učnim jezikom v zadnjem desetletju povečuje, še posebej v vrtcih in osnovnih šolah, najbolj na Goriškem. Simčič tudi ocenjuje, da je poučevanje slovenščine med zamejci v Italiji dobro urejeno, ter da je zamejska skupnost glede jezika v zadnjih 60 letih lepo napredovala. Poudarja še,  da je v zamejstvu poučevanje slovenščine za ohranjanje slovenske identitete bistvenega pomena: "Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo."