Terpin: "Lahko ustanovimo novo zbirno stranko, le da bo skupna in zbirna"

Prvi dan 14. Deželnega kongresa Slovenske skupnosti je bil nadvse uspešen. V kongresni dvorani Devinskega gradu se je zbrala velika množica ljudi, med katerimi je bilo veliko uglednih gostov, v prvi vrsti predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Gregor Virant in predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo. Prisotni pa so bili tudi veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Mirošič, generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, konzulka Bojana Cipot,  številni parlamentarci iz obeh držav in številni krajevni upravitelji. 

Kongres je potekal pod geslom "Preprosto protagonisti".Vtis je, da stranka vse bolj uspeva v tem svojem načelu, biti protagonist v okviru dogajanja slovenske narodne skupnosti v Italiji ter krajevne in deželne stvarnosti, kar so v svojih posegih med drugim potrdili tudi številni gostje, politični zavezniki pa tudi nasprotniki stranke, ki pa vsekakor cenijo njeno delovanje. 

Gre predvsem za inovativno vizijo njenega političnega tajnika Damijana Terpina, ki si je v svojem izčrpnem poročilu dovolil celo izraziti, da "lahko ustanovimo čisto novo zbirno stranko, le da bo skupna in zbirna". Gre nedvomno za pomembno in prelomno trditev. Terpin bi se v bistvu bil pripravljen odreči Slovenski skupnosti in ustanoviti novo zbirno stranko, ki bi predstavljala vse Slovence. "Dokler tega ne dosežemo pa bo Slovenska skupnost vztrajala na svoji poti, da postane vedno bolj široka in zbirna  Ljudje tako širino podpirajo in so pripravljeni pozabiti na stare delitve."

Na to vprašanje sicer nekatere ostale komponente slovenske narodnostne skupnosti v Italiji niso navdušene, kar so v svojih pozdravih vsak iiz svojega zornega kota izrazili senatorka Tamara Blažina, deželni svetnik Igor Kocijančič in predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki so sicer izpostavili dobro sodelovanje s Slovensko skupnostjo.

Terpinovo poročilo zaobjema različna področja, od šolstva do krajevnih uprav. V zvezi s šolami: "V času, ko v slovenske šole zahaja vse več povsem italijanskih otrok, kar je po eni strani nedvomno pozitivno, se moramo tega vprašanja lotiti resno in brez ideoloških predsodkov, saj je ponekod občevalni jezik postala italijanščina. Pri SSk menimo, da je končno prišel čas, da se v naših krajih, kjer je povpraševanje italijanskih družin po učenju slovenščine dokaj veliko, začne uvajati kvaliteten pouk slovenskega jezika v italijanskih šolah."

Pomembno poglavje je Terpin posvetil tudi volilnemu zakonu: "V skupnem manjšinskem predstavništvu smo se sporazumeli, da uresničitev 26. člena zaščitnega zakona, ki predvideva, da mora volina zakonodaja vsebovati olajšave za izvolitev slovenskih kaandidatov za parlament, prdstavlja prioriteto manjšine, zato pričakujem, da bodo vse kompomente predstavništva dosledno vztrajale pri tej zahtevi, saj smo se tudi dogovorili, da bo ta tema vključena v seznam prioritetnih zahtev manjšine pri vladnem omizju za uresničevanje zaščitnega zakona.". Velik poudarek je posvetil tudi teritoriju, in izjavil, da je med prioritetami SSk tudi zaščita teritorija. Omenil je spore za blagovno znamko vina Prosecco, za katero se država in dežela ne držijo sprejetih obveznosti, in neutemeljenost številnih vinkulacij teritorija, ki jih je uvedla še Illyjeva uprava.

Podprl je prizadevanja za skupno izvoljeno predstavništvo, kar je SSk želela že pred desetletjem in s tem v zvezi opravila anketo in spregovoril o odnosih s Slovenijo. ki so bili vselej korektni, intenzivni in vsebinski. V kratkem so pred nami pomembne volilne preizkušnje, še zlasti v Gorici in v občini Devin Nabrežina. Potrdil pa je dobro sodelovanje z Demokratsko stranko.

"Slovenska skupnost vztraja pri svoji neideološki opredelitvi, kot zbirna stranka Slovencev v Italiji, ki skrbi za slovensko narodnostno skupnost vendar tudi za vsestranski razvoj tega teritorija. Politično gledano nekako ostajamo sredinska stranka, ki je vedno odprta na soočanje s tistimi, ki delijo naše osnovne vrednote" je še povedal Terpin. "Že raznolikost in »transverzalnost« gostov našega kongresa - kar se ne dogaja prvič – je prepričljiv dokaz, da smo se znali pogovarjati in da je široko sodelovanje ne le možno, temveč tudi dobrodošlo. Tako pomemen parter visokih gostov iz Slovenije in Italije nam tudi dokazuje, da smo protagonisti tega prostora, ki nas sprejema in spoštuje." je zaključil.

O kongresu bomo bomo podrobneje poročali v ponedeljek z intervjuji in reportažo.