Sveže ideje za uspešno meddržavno povezovanje gospodarstva

Sinoči, 7. novembra, je v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu, v dvorani, kjer je bilo pred 65 leti ustanovljeno Slovensko deželno gospodarsko združenje (oz njegov predhodnik Slovensko gospodarsko združenje v Trstu), potekala okrogla miza z naslovom "Vključevanje lokalnega gospodarstva v regijske in globalne tokove". Namen srečanja je bil prav obeležitev pomembne obletnice, ki jo v letošnjem letu praznuje ta danes priznana in uveljavljena organizacija. Okroglo mizo, kateri so prisostvovali številni ugledni gostje, med njimi državni sekretar Boris Jesih,  je povezovala novinarka Ingrid Kašca Bucik, osrednji gost prireditve pa je bil slovenski zunaji minister Samuel Žbogar.

Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik SDGZ, Niko Tenze, je bilo združenje ob vseh prelomnicah, ki so zaznamovale obmejno povojno stvarnost, vedno v ospredju gospodarskega prizorišča.  "Delovanje organizacije je usmerjeno v dve poglavitni smeri," je dejal predsednik "Prvo predstavlja neposredno delovanje za člane s sindikalno dejavnostjo v okviru sekcij ter s storitvami, ki jih, tudi na tržišču, nudijo naša podjetja Servis, Euroservis in Servis Koper. Druga pa se izraža v uveljavljanju našega specifičnega znanja kot manjšinske organizacije, ki pozna dva jezika, dve kulturi, dva pravna in gospodarska sistema na širšem, čezmejnem oziroma regijskem prostoru." Prav v tej razsežnosti so si pri SDGZ zamislili svojo temeljno umestitev in rezultati kažejo, kot je povedal Tenze, da so na tem področju dobro delali, saj je Slovensko deželno gospodarsko združenje postalo referenčna struktura za gospodarske stike med Italijo, Slovenijo in zahodnobalkansko realnostjo.

V pozdravnem nagovoru sta nato prisotne nagovorila tudi Antonio Paoletti, predsednik Trgovinske zbornice v Trstu ter odbornik Fabio Omero, v imenu Roberta Cosolinija, župana Občine Trst, ki se zaradi neodložljivih obveznosti dogodka ni mogel udeležiti. Oba sta SDGZ-ju čestitala ob jubileju in poudarila njegovo vlogo v regijski, obmejni in čezmejni gospodarski stvarnosti.

Prav tako je Združenju v imenu Slovenije čestital osrednji govornik srečanja, minister Samuel Žbogar in izpostavil, da morata tako kot male države tudi lokalno in regijsko gospodarstvo "razmišlajti globalno, da je realno" oziroma uspešno. »Zavedamo se velikega pomena, ki ga ima močno manjšinsko gospodarstvo tako pri ohranjanju slovenskega jezika in kulturne identitete kot tudi pri razvoju meddržavnega gospodarskega sodelovanja,« je podčrtal minister, ki je nadalje v razpravi prisotnim  gospodarstvenikom  predstavil aktualno stanje in cilje slovenske gospodarske diplomacije v povezavi z ekonomijo.

V osrednji razpravi je prva beseda pripadla Federici Seganti, odbornici za proizvodne dejavnosti Avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je kot poznavalka področja spregovorila o delovanju in uresničevanju evropskih projektov čezmejnega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.

Felix Wieser, predsednik Zveze bank na Koroškem, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu, je v svojem posegu orisal po njegovem mnenju najpomembnejša izhodišča za uspešen razvoj teritorijev:   t. i. "tri T", toleranco, tehnologijo in talent ter sposobnost preseči stara zgodovinska bremena ter se posvetiti novim izzivom. Ocenil je še, da se situacija sicer premika, a prepočasi, za kar naj bi bila glavni krivec politika.

O vlogi tržaške Trgovinske zbornice pri internacionalizaciji gospodarstva je spregovoril njen predsednik Antonio Paoletti, medtem ko je Alessandro Calligaris, predsednik Zveze industrijcev Furlanije-Julijske krajine, predstavil poglede na to, kako iz majhnega okolja osvojiti svetovno tržišče ter pri tem meddrugim pripisal velik pomen regijski obarvanosti, prepoznavnosti, specifičnosti produktov. O prednostih "bližnjih investicij" in Sloveniji kot zanimivem okolju za investicije je prisotnim svojo izkušnjo posredoval Edi Kraus, upravitelj družbe Julon-Skupina Aquafil in tudi nekdanji predsednik Združenja.

V svojem ponovnem posegu je minister Žbogar spregovoril o manjšini kot pomembnem mostu v odnosih med državami , Boris Peric, predsednik Finančne družbe KB1909 pa je odgovarjal na vprašanje, kako uspešno delovati v dveh okoljih. Pri tem je poudaril, da mora obmejna lokalnost  - kulturna, politična, gospodarska -, ki predstavlja novo dimenzijo, ponovno dobiti značaj centralnosti,  ter se v svetu uveljavljati ne le s "hardwearom" (tehnologija, transporti ...) temveč predvsem "softwearom", med katere govornik vključuje znanje, jezik, kulturo ...T. i. "T-jem" predgovornika Weiserja je Peric  med pomembne faktorje za razvoj teritorija dodal še četrti T: tradicijo. 

Mitja Ruzzier, prodekan Fakultete za management Univerze na Primorskem pri vključevanju lokalnega gospodarska v globalne tokove kot pomembno vidi predvsem izobraževanje podjetij v povezavi z lastnimi produkti, saj meni, da je velika vrzel pri prodiranju na globalni trge prav slabo poznavanje le-teh. Sergio Stancich, predsednik Zadružne kraške banke,  je v svojem prispevku  kot bistvena za internacionalizacijo označil kapital in inovativnost. Kot zadnji je prisotnim spregovoril Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predstavil je projekte, publikacije in pobude, ki jih Združenje, z lastnim znanjem in sodelovanjem z zbornicami ter ostalimi gospodarskimi organizacijami, izvaja. Opozoril je tudi na pomen birokratskega usklajevanja med državami kot pomemben element pri tkanju napredka in meddržavnega povezovanja.

Okroglo mizo, ki je prinesla veliko novih idej in izhodišč za morebitna nadaljne razprave in projekte, so govorniki sklenili s pogledi na prihodnost SDGZ in meddržavnega gospodarskega povezovanja.  Želje in mnenja, kaj predstavlja ključ do uspeha, pri katerih so si bili udeleženci srečanja pravzaprav edini, pa bi lahko povzeli kar v zaključnem stavku ministra Žbogarja "Želimo si še veliko takih projektov kot je Pipistrel, ki deluje regionalno in lokalno, uspešen pa je globalno".

Večer se je zaključil z družabnostjo ob Okusih Krasa, pobudi krajevnih gostincev, trgovcev in pekov, ki letos doživlja jubilejno deseto izvedbo. Vsem prisotnim pa so organizatorji poklonili tudi knjigo 10 let dobrot - Po poteh Okusov Krasa, ki so jo pripravili ob tej priložnosti.

T. K.