sobota, 20 dec. 2014 5:56

V Trstu zavel svež kulturni veter šeste številke revije Aeolo


Velikokrat se govori, da danes mlade v italijanskem kulturnem okolju bolj kot družbeni problemi in ostale "resne" tematike, zanimajo predvsem "bunga bunga" zabave, razni veliki bratje in ostali resničnostni šovi ter da njihovi pogovori ne sežejo dlje od tračev in nogometa. Da pa  slika vendarle ni tako črna in enoplastna, kot se zdi, dokazuje tudi literarno-kulturna revija Aeolo. Revijo, ki nosi ime po grškem bogu vetrov, je aprila 2008 v sodelovanju s skupino študentov Univerze v Pizi osnoval mladi Enrico Santus. Od takrat je izšlo še šest številk publikacije in prav zadnjo, šesto, sta včeraj, 28. marca 2011, na novinarski konferenci v palači deželnega sveta v Trstu, v družbi deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocjančiča, predstavila sodelavec Primož Šturman in urednica Erica Bernardi.



Kot je uvodoma dejal deželni svetnik Igor Gabrovec, revija Aeolo ni revija, ki bi prinašala lahkotne teme in poceni humor, temveč revija, ki se poglablja v probleme sodobne družbe. Pri tem se z določeno problematiko vedno skuša ukvarjati na nov, svež način  in jo predstaviti z več zornih kotov.  Gonilo publikacije so, kot že omenjeno, mladi, v njej pa lahko najdemo tudi prispevke že uveljavljenih piscev. Pogledi revije sežejo iz in do vseh pokrajin Italije in še dlje.



"Filozofija revije se naslanja na metaforo vetra. Njeno poslanstvo namreč temelji na želji razpihati mrtvilo, ki vlada v sodobni kulturi. Tako kot vetrovi, ki pihajo z različnih, tudi nasprotnih si smeri, se želijo ustvarjalci revije razhajati, strinjati , se dotikati in odbijati,   s tem pa ustvarjati nove poglede, nove možnosti srečevanja, nove načine komunikacije," je manifest Aeola razložila urednica Erica Bernardi. Da se revija razpenja med tradicijo in sodobnostjo lahko razberemo že iz zapisa njenega naslova - ohranjeni latinski diftong ae vodi k antičnim koreninam, k temeljem, medtem ko končni morfem "o", zapisan po pravilih sodobne italijanščine, spomni, da je za boljšo prihodnost pravzaprav potrebno delati tukaj in zdaj. Na tukaj in zdaj pa je, kot je povedala Bernardijeva, prilagojen tudi žepni format publikacije. Sodobno življenje namreč sestavljajo hiter tempo, številni premiki, velike razdalje in večji format bi zagotovo otežil bralčev prenos revije ter s tem njeno branje.



Aeolo obsega štiri dele, ki prinašajo literarne prispevke, prozno in poezijo, recenzije, intervjuje, predstavitve knjig ... najobširnejši del pa je tematski, z metaforičnim imenom Veter (Vento). V tokratni, šesti številki, je "Veter"  posvečen organiziranemu kriminalu. Ideja za temo  je vzklila ob cilku predavanj, ki jih je na povabilo uredništva Aeola vodil Roberto Saviano, avtor uspešnice Gomorra. Izdaja prinaša številne prispevke, ki fenomen mafije obravnavajo z različnih vidikov  - ekonomskega, socialnega, političnega - poseben poudarek pa je namenjen območjem, za katere velikokrat menimo, da so na mafijo takorekoč "imuni" , to so npr. severna Italija, Francija, Sardenija. Pomemben del zadnje številke predstavlja tudi zanimiv intervju z Jožetom Pirjevcem, ki spregovori o organiziranem kriminalu na Balkanu. Z zgodovinarjem se je pogovarjal sodelavec revije Aeolo, tržačan Primož Šturman.



Kot je Šturman pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci, sega njegovo sodelovanje z Aeolom v leto 2009, ko je v publikaciji objavil prevod dveh črtic Borisa Pahorja. Temu sta sledila še prevoda črtice Alojza Rebule in pesmi Primoža Čučnika. Uredništvo revije je po besedah Primoža Šturmana na ta način pokazalo zanimanje in odprtost za problematiko slovenske manjšine v Italiji pa tudi za dogajanje onstran meje, v Sloveniji, in s tem potrdilo svoje poslanstvo podiranja meja in ustvarjanja konstruktivnega medkulturnega dialoga.



Aeolo, ki izhaja dvakrat letno v nakladi 3000 izvodov, lahko najdete tudi v tržaških knjigarnah, lahko pa ga prelistate v Narodni in študijski knjižnici ali na spletni strani www.aeolo.it.