Skrivnost poljuba

Čeprav je pogosta gesta tako v ljubezni kot v prijateljstvu, vsak posameznik se namreč z njim srečuje takorekoč vsakodnevno, mnenja, zakaj to počnemo, ostajajo razdeljena. Znanstveniki namreč še vedno niso našli trdnega odgovora: je to naravni ali kulturni fenomen? je instinktivna ali naučena gesta? in kakšne reakcije povzroči v našem telesu? ... Govorimo seveda o poljubu.

Dejanje, ki sproži močno čustveno reakcijo in ima očiten evolucijski pomen, je spodbudilo Sheril Kirshenbaum, raziskovalno novinarko s "pop" dušo, da se s pomočjo biologije, antropologije, neuroznanosti in psihologije loti raziskave tega, kar je igralka Mae West, prvi seks simbol ameriškega filma, imenovala "podpis moškega"...  Ali recimo za začetek raje živali. Kajti Darwinova trditev, da se poljubljajo samo primerki človeške vrste, se je izkazala za velikansko zmoto. Danes namreč vemo, da podobne geste izvajajo tudi živali: krti se dotikajo z noski, želve trkajo z glavo, ježi drgnejo s smrčki (druge dele telesa bi bilo pri njih najbrž težko najti), ptički kljunčkajo, mačke se ližejo, žirafe prepletajo vratove in celo najrazličnejše vrste netopirjev "se ljubčkajo".

Bolj kompleksno je določiti, kako se je praksa uveljavila pri ljudeh. Obstaja mnogo teorij. Po mnjenju neuroznanstvenika Vilayanur S. Ramanchandran, so naši predniki, v lovu za hrano vajeni iskanja rdečih (zrelih) sadežev, ta instinkt prenesli na anatomijo ženske - tudi na ustnice, ki jih je že sloviti Desmond Morris imenoval "odmev genitalij". Prav s slednjo trditvijo se povezuje  druga teorija, ki s  poljubom povezuje občutek ugodja, ki ga otrok doživlja v fazi dojenja.  V čas otroštva sega tudi tretja hipoteza - poljub je povezan s t. i. fazo "pred žvečenjem", bistveno metodo postopnega hranjenja dojenčkov, ki obstaja, odkar obstaja človek.

Če se obrnemo na anatomijo, lahko odkrijemo, da ne obstaja nobena povezava med roko, s katero pišemo, in tem, da glavo ob poljubu nagnemo na desno. Tudi tu se mnenja razlikujejo: na eni strani nekateri trdijo, da se početje prične že v maternici, drugi, da se prične ob dojenju. Zagotovo, čeprav  v tem ni nobene privlačnosti, je pomembno vedeti, da zygomaticus major, zygomaticus minor in levator (mišica dvigovalka) labii superior ubrano delajo za to, da dvignejo zgornjo ustnico, medtem ko depressor anguli oris in depressor labii inferioris premikajo spodnjo. V tem trenutku v igro vstopijo živčni končiči: majhne a živahne povezave pošljejo "slap" signalov v somatosenzorični korteks in v limbični sistem. Tako živčni impulzi pripravijo naše telo, da proizvede serijo neurotrasmiterjev in hormonov, med katerimi dopamin, oksitoksin in seratonin.  In zdaj kruta resnica: Medtem ko verjamete, da ste poljubili princa na belem konju ali idelano žensko, ste v resnici le marioneta morja endorfinov, ki jih proizvedeta hipofiza in hipotalamus. Mogoče se ne bo zdelo prav romantično, ampak zaljubljenost ima ime, in to se glasi epinefrin (bolje poznan kot adrenalin).

Če poslušamo biologe, si seveda lahko ustvarimo mnenje, da so tisto, zaradi česar se poljubljamo predvsem naši mikrobi, željni izmenjave z njihovimi "podobneži". V petdesetih letih je raziskovalec iz Beltimore City kolidža potrdil, da si lahko dva posameznika, ki se v zadnji vrsti kina nič hudega sluteč predajata nasladi,  izmenjata 278 kolonij bakterij, od katerih je - na srečo - 95 %  povsem neškodljivih. Vse to zato, ker naša slina vsebuje več milijonov mikrobov na kubični centimeter. Prav od tu najverjetneje izvira tudi  tako imenovana filematofobija ali "strah pred poljubom", za katero se skriva strah pred herpesom ali virusom Epstein-Barr, ki povzroča mononukleozo imenovano tudi "bolezen poljubljanja".

V želji odkriti, kakšen odmev ima poljub v našem telesu, se je Kirshenbaumova podala tudi  v laboratorij kognitivnega neuroznanstvenika, ki ji je - zahvaljujoč napravi za skeniranje možganov, oz. magnetoencefalografija (MEG), omogočil ogled reakcije skupine prostovoljcev ob pogledu na fotografijo poljuba. Predala se je brez posebnih rezultatov.

Še dobro, bi lahko sklenili, saj je pri poljubu zagotovo dobrodošla tudi drobtinica skrivnosti. Ali poezije, če hočete. Recimo tiste "poznavalca" E. E. Cummingsa, na primer, ki je dejal: "Poljubi so boljša usoda kot modrost". Modre besede o poljubu, ni kaj.

T.K.

Po članku Marca Rossarija (Corriere della sera, www. corriere.it)